Med božično novoletnimi prazniki sva se z možem Aleksom odpravila na obisk k njegovim staršem. Vedno komaj čakajo, da pridemo, saj se vidimo bolj poredko. Peljala sva se mimo delavnice njegovega bratranca Leona. Ker je mož videl, da ima Leon parkiran avto pred delavnico, se je ustavil, da ga pozdraviva. Leon je bil ves navdušen, skuhal nama je kavo in nama ponosno razkazal svojo kovinarsko delavnico. Mož je opazil, da ima novo pridobitev, nov stroj, odkar sva bila zadnjič pri njemu. Leon se je pohvalil, da nova naprava dela s procesom elektroerozija.
Hitro je videl, da se nama niti ne sanja, kaj elektroerozija je. To pa je bil njegov trenutek. Na dolgo in široko je Aleksu razložil, kaj elektroerozija pomeni. Sama sem poslušala samo z enim ušesom, saj me to niti približno ne zanima. Če bi omenjala kuhanje, nakupovanje potem bi lahko sodelovala v pogovoru. Tako sem pa samo nemočno čakala, da se pogovor konča, saj sem vedela, da dokler mojemu Aleksu ne bo točno jasno, kaj elektroerozija pomeni, ne bova šla stran. Mojega moža tehnika in tehnologija zelo zanimata.
Ker sem se dolgočasila, sem vseeno ujela delce pogovora. Menda elektroerozija pomeni, poseben način odnašanja materiala zaradi kombiniranega električnega in toplotnega delovanja energije. Karkoli pač to pomeni. Vedela sem, da me v avtu čaka podrobna razlaga, kot običajno. Menda je elektroerozija nepogrešljiva v orodjarnah kot je Leonova, uporabljajo jo za izdelavo orodij za brizganje plastičnih mas in kovin ter orodij za štancanje.
Po dobri uri sva se končno odpravila naprej. Takoj ko sva sedla v avto, mi je Aleks začel razlagati, kako je to super, kako to deluje… Nič ni pomagalo, če sem mu rekla, da me to ne zanima. Še dobro, da njegovi starši živijo blizu in je bil nadaljnje razlage deležen njegov oče. Midve s taščo pa sva se raje pogovorile o novih receptih.
