Sama sem zelo žalostna, ko vidim, da ima otrok preveč kilogramov in bi bilo potrebno hujšanje, po drugi strani pa vidim, da starši prav nič ne naredijo za to. Ker imam to možnost, da lahko takšnim otrokom pomagam, še kako hitro odreagiram, če vidim, da se kilogrami kopičijo, pa se ne bi smeli.
Gre za zdravje otroka, njegovo gibčnost, motoriko in zato nikakor ne dovolim in nisem niti najmanj nežna, ko staršem povem, da bo treba poskrbeti za zdrav način življenja svojega otroka, da je potrebno hujšanje in da tako kot živijo sedaj ni dobro. Večina staršev je jeznih, meni pa to ne predstavlja problem, ker sem do sedaj čisto v vseh otrocih videla željo, da bi radi shujšali in da jih to obremenjuje.
Ko imam na pregledu takšne otroke, ko je pri njih potrebno hujšanje, se s starši pogovorim na samem in jim povem, kaj bo prinesla prihodnost, če bodo to dovolili, tako jih priporočam jedilnik, gibanje in določim naslednji pregled.
Včasih sem jih seznanila s stvarmi in potem nisem določila pregleda za naprej in tako se ni spremenilo prav nič. Ko sem po določenem času ponovno videla te otroke, so imeli še več kilogramov. Tako sedaj strmim k temu, da na 14 dni dajem obvezne preglede in tehtanje. Tako se potem stvari premaknejo na boljše, ker jih imam tako pod kontrolo in se tudi starši bolj zavedajo, da morajo ukrepati in da je pri njegovih otrocih potrebno hujšanje, ker drugače njihovo zdravje ne bo takšno, kot bi moralo biti.
Včasih človek ne ve, kaj je v glavah staršev, sem pa prepričana, da je krivec primanjkovanje časa. Tako starši nimajo časa kuhati zdravih obrokov in hitro se zgodi, da otroci jedo visoko kalorično hrano. Vsak otrok je podoba staršev in če je potrebno pri otroku hujšanje so za to odgovorni starši.