Kako naj si človek, i je na začetku svoje kariere, kupi nepremičnino, če nima niti redne službe. Potem pa se sprašujejo, zakaj mladi danes niso samostojni, kako naj bi bili, če pa je prodaja nepremičnin veliko predraga, da bi si jo mladi privoščili in začeli živeti na svojem.
Sam sem končal študij in ker sem potem izgubil svojo sobo v študentskem domu, sem si želel na svoje. Nisem hotel domov v svojo sobico, ampak ravno to se mi je zgodilo, ker je bilo to, da si najamem stanovanje predrago, prodaja nepremičnin pa je zame bila še nedosegljiva. Kako dobro se spominjam, kako težko mi je bilo iti nazaj domov. Pa ne zato, ker nisem bil rad doma, domači so bili veseli, da sem se vrnil.
Jaz pa sem se na študiju izoblikoval in nisem bil več tisti fant, kot je bil takrat, ko je šel od doma in domača soba me je spominjala na to. Takrat sem bil pošteno jezen, zakaj je prodaja nepremičnin tako nedostopna nam mladim, kako naj si uredim življenje, če pa so vsepovsod prepreke in nikjer ne morem začeti.
Začel sem ponovno iz svoje otroške sobe, iskal zaposlitev in jo tudi našel. Veste, kako dolgo je trajalo, da je meni bila dosegljiva prodaja nepremičnin? Vseh osem let.
Potem si lahko mislite, koliko časa sem izgubil, da sem se osamosvojil, čeprav sem na to bil pripravljen že, ko sem končal študij. Tako se resno zamisliš nad besedami, ki ti jih povedo drugi, da si še doma v sobici in si odrasel moški.
Kako naj drugače, če ne gre. Ja, prodaja nepremičnin je čisto nedostopna mladim in to je žalostno, kajti tako mladi ne vidijo izhoda, da bi si ustvarili svoje življenje, ker si ga enostavno ne morejo, ker se ne morejo osamosvojiti, saj je trg neizprosen.