Ravno ko sem dobila napotitev za Invisalign zobni aparat, sem našla ponudnika, ki ima ta aparat v akciji. Žal ga ne morem več dobiti na napotnico, saj sem za to prestara. Ne vem, zakaj me niso starši, ko sem bila še mlajša prepričali v to, da bi si to uredila takrat, ko bi lahko dobila to na napotnico. Ampak sedaj nimam kaj, saj je Invisalign nekaj, kar bom morala plačati iz svojega lastnega žepa in na srečo, bo vsaj ceneši, kakor pa bi bil brez popusta.
Ko sem zaključila pri zdravniku, sem se opravila proti domu in razmišljala o tem, kdaj naj si vzamem čas, da grem k specialistu, da mi pripravi Invisalign zobni aparat. Oziroma karkoli moram narediti, da ga dobim in da ga lahko začnem uporabljati. Po eni strani bi rada s tem pohitela, po drugi strani se mi pa prav nič ne mudi, ker vem, da skoraj zagotovo to ne bo najbolj prijetna stvar, ki jo bom nosila. Dobro je le to, da ga bom lahko kadarkoli snela vsaj za nekaj časa, če me bo preveč bolelo. Pri stalnem bi bil to namreč problem, ker ga en bi mogla sneti in si malce olajšati bolečine. Slišala sem namreč od vsakega, ki je imel stalni zobni aparat, da je bil kar problem z bolečinami na trenutke, na začetku pa sploh. Rega si pa niti najmanj ne želim in bi res rada, da imam čim manj boleče uvajanje na Invisalign, ko mi bo ravnal zobe.
Dobra novica je le ta, da bom Invisalign imela le eno leto in č bo vse po načrtih tako, kot je predvideno, bi morala takrat imeti lep nasmeh s poravnanimi zobmi. To bil bilo res odlično. Vem, da bo tudi leto dni kar dolga doba, da si to uredim in Invisalign spet ne bo tako boleč za nošnjo, ampak vseeno ne bo ravno minilo, kot bi mignil.