Danes sem se odločila, da bo dostava malice pripeljala moje kosilo. Nisem zajtrkovala doma, ker se mi je mudilo v službi in sem se prepozno zbudila. Še kavo sem spila v službi, ker nisem imela niti lasa, da bi se ustavila v kavarni, ki je na poti. Vzela sem eno za sabo. Ko sem jo spila, sem bila še vedno utrujena, ker sem prejšnji dan delala zelo pozno in sem šla spal malce čez polnoč. To se mi zelo redko zgodi, ampak sem in tja pride takšen dan.
Še dobro, da so imeli sveže sendviče v kavarni, ker drugače bi bila do kosila že čisto sestradana. Saj bi lahko naročila, da bi dostava malice pripeljala izbrano jed že ob desetih, ampak kadarkoli sem to naredila, se nisem dobro počutila. Nekako moram najprej pojesti manjši obrok, preden imam konkretno kosilo, ker drugače občutim težo v želodcu in mi je lahko slabo. In to ne malo.
Kosilo sem potem imela komaj ob enih, saj sem imela do takrat toliko dela, da nisem niti za minuto odmaknila pogleda iz računalnika. Sem pa vse naredila, kar sem morala pravočasno, kar je bil na koncu zelo dober občutek. Ko je dostava malice prispela, sem bila lahko popolnoma mirna in sem lahko kosilo pojedla v popolnem miru, brez skrbi ali biom lahko naredila vse kar imama za narediti danes ali ne. Po kosilu sem si privoščila še eno kavo, saj me je dostava malice presenetila z zelo veliko porcijo in sem bila še bolj zaspana, ko sem vse pojedla. Pred stavbo imamo prijetno kavarno, kjer pripravljajo res vrhunsko kavo. Ta kava me je končno malce boje zbudila, saj sem bila res na pol zaspana, odkar sem se zbudila.
Moram se navaditi, da ne glede na to, kaj imam grem spat pred polnočjo, ker se le tako dobro naspim. Kadarkoli mi to ne uspe, imam cel dan popolnoma narobe. Vedno komah čakam, da pridem domov, da lahko za kakšno uro zatisnem oči. Škoda le, da dostava malice ni možna tudi popoldan, ker bi mi danes prav prišla tudi za večerjo. …